Narava nam je vedno nudila vse, kar smo potrebovali in še več. Z Zemljo smo na začetku časa živeli v sožitju. Ko še ni bilo avtov, plastike in kemikalij, ki jih je proizvedla človeška roka, smo živeli kakor vsaka druga živalska vrsta. Življenje ni bilo potrošniško in naš edini strah so bili le naravni plenilci. Skozi zgodovino smo ljudje začeli kazati znake večje razvitosti kot druge živalske vrste in začela se je človeška prevlada nad svetom. Več je bilo ljudi, več je bilo pametnih umov in več odkritij. To je vodilo do človeške vrste, kot jo poznamo danes.
Izumi so nam prinesli toliko dobrih stvari, brez katerih si današnjega življenja ne moremo niti predstavljati. Različni načini transformacije nam pomagajo v vsakdanjem življenju, tovarne nam izdelujejo oblačila in druge dobrine in trgovine nam nudijo najrazličnejše izdelke. Za vse to sem zelo hvaležna in se zavedam, da sem bila rojena v svet privilegijev in da se dosti drugim otrokom po svetu ne godi tako lepo. A vendar si ne morem pomagati, da ne bi opazila, kako se moj dom – moje življenjsko okolje - ruši pred mojimi očmi.
Rodila sem se v Sloveniji. Če smo bolj natančni, na Ptuju. Že od malega sem vajena dreves in narave. Če pomislim na otroška leta, se vedno spomnim, kako sem se igrala in plezala po drevesih. Nikoli si nisem mislila, da bi me lahko stvar, katere pomembnosti sploh nisem poznala, tako navdušila. A zdaj, ko sem starejša, vem, da so drevesa daleč od le plezalnih igrač. Drevesa so darilo narave. Drevesa nam dajejo kisik in senco v vročih dneh. Drevesa nam dajejo okusno sadje. In drevesa so vsak dan porezana v tisočih. So ena izmed največjih tržnih niš. Sekamo jih in jih uporabljamo v korist naših življenj in udobja. Ali mar ne vidimo, da nam že same od sebe dajejo vse, kar potrebujemo?
Lansko leto so v mojem domačem kraju posekali nekaj dreves v mestnem parku. Letos bodo posekali drevesa na mestni tržnici. Izgovor je, da Ptuj potrebuje novo tržnico in da bodo tako obiski turistov večji. Po mojem mnenju ima Ptuj in Slovenija nasploh zelo veliko turistov zato, ker je drugačna od drugih dežel. Slovenija je ena izmed redkih območjih na svetu, kjer sta rastlinski in živalski svet še vedno ohranjena. Če bi ljudje hoteli videti železne stavbe in ceste, bi lahko šli vsepovsod.
|
|
Zavedam se, da je turizem ena izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Ptuju, vendar je morda prihod turistov padel tudi zaradi zaprtja glavne prometne poti (Ptujski most) in ne zaradi šestih dreves na mestni tržnici. Prav tako je to moj rojstni kraj. Tukaj sem se rodila in tukaj odraščala. Žalosti me, da se v tako lepem kulturno razvitem starem mestu vse vrti okoli zaslužka. Kot mlad individualec si želim, da bi lahko ohranili zeleni Ptuj in hkrati tudi razvoj turizma.
Zadnja leta se vse, kar sem poznala, spreminja in nihče ne nudi konkretnih razlogov, zakaj. A tako ni le na Ptuju. Tako je v Sloveniji in tako je po celem svetu. Drevesa niso edini problem. Prav tako so tukaj onesnažene reke, gore odpadkov, onesnažen zrak in še milijon drugih Zemlji nevarnih stvari. Uničujemo naravne habitate več rastlinskim in živalskim vrstam, da lahko naselimo svoje potrošniške domove. Ignoriramo orkane, potrese, poplave in druge naravne katastrofe oziroma jih krivimo za vse drugo, našega slabega ravnanja pa nočemo videti, mečemo si pesek v oči.
Naučiti se moramo ponovno zaživeti z našim planetom. Zmanjšati moramo število odpadkov in poskrbeti za njihovo pravilno odlaganje. Naučiti moramo tako mlade kot starejše, da bo treba spremeniti naš odnos in ravnanje. Že če bo vsak posameznik poskrbel samo za to, bo na svetu lepše in bolj čisto. Zemlja je naš dom.
Avtorica: Lena Rimele, 9. b Mentorica: Lidija Verlek
Avtor: Nejc Muhič, 4. b Mentorica: Renata Sužnik |