Osnovna šola Mladika

Okolje in zdravje

POZOR, NEVARNE SNOVI!

Uporaba nevarnih snovi v gospodinjstvu

Tamara Ciglarič, 7. b

Vsakdanje življenje povzroča nastajanje različnih nevarnih odpadkov, ki so zdravju in okolju zelo škodljivi. Zato je potrebno z njimi ravnati skrajno previdno.

Med najpogostejšimi nevarnimi odpadki so baterije in akumulatorji. Oba izdelka vsebujeta težke kovine, kot so svinec, živo srebro, nikelj in kadmij. Vse so zelo strupene in se v naravi kopičijo v organizmih ter povzročajo zastrupitve in bolezenske spremembe.

Nekateri ostanki kozmetičnih preparatov kot so kreme, šamponi, ličila, kozmetične barve ipd. vsebujejo strupene snovi ter onesnažujejo zrak in vodo. Stara zdravila sirupi, mazila, ki jim je potekel rok trajanja veljajo za nevaren odpadek. Vsebujejo sintetične in naravne sestavine, ter težke kovine. S tem se onesnažuje voda in prst. Uporabniki bi morali biti bolj pozorni na rok uporabe in jih pravilno odložiti v zbirnike odpadkov.

Čistila sodijo k najnevarnejšim kemikalijam, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih in predstavljajo veliko nevarnost za človeka. Vsebujejo močne kisline in natrijev hipoklorit, zato jih je potrebno odstranjevati kot nevarne snovi. Med nevarne odpadke sodijo v gospodinjstvu še tudi barve in laki, računalniška in video oprema, svetila in odpadna olja. Mislim, da ljudje v gospodinjstvu pretiravajo z uporabo čistil in si ne vede delajo škodo.

Z vnosom teh odpadkov v okolje se stanje še poslabšuje, zato jih je potrebno zbirati ločeno in odlagati na zbirna mesta za nevarne odpadke. Le tako bomo poskrbeli za okolje in svoje zdravje.

Avtor: David Petrovič, 7. b
Mentorica: Urška Hlupič Voda

Anej Cafuta Horvat, 7. b

DEKLE Z VELIKIM SRCEM

Vse se je začelo v času pametnih računalnikov. Srca so bila, veter pihal, krogle so se valjale, da je kar grmelo Nike je bilo veselo dekle z dobrimi ocenami v šoli. Bila je zelo dobra pisateljica, prav tako risarka. Živela je za knjige. Nasmejani deklici, se je življenje obrnilo takoj, ko sta ji umrla starša. Po smrti staršev se je preselila k teti Anji, ki je slabše slišala zaradi tega je večino časa preživela v stanovanju. Za Nike ni bila najboljša izbira, saj teta je bila tako osamljena, da se ni znala pogovarjati z drugimi ljudmi. S pomočjo njene velikodušne nečakinje, se je prepotena od učenja Anja naučila komunicirati z ljudmi. To je bil za obe velik napredek.

Tu se še zgodba ne konča. Nekega dne sta se teta Anja in Nike odločili prepleskati kopalnico. Nike je svoji teti vedno ugodila, zato je šla v trgovino po barvo in ostali pribor ter se pripravila na delo. Kopalnica je bila ogromna, vsaj za deklico Nike. Nike si ni odprla vrat, saj ni želela tete vznemirjati z vonjem barve. Prav tako ni bilo v kopalnici nobenega okna, da bi lahko med barvanjem zračila prostor. Odprla je vedro polno barve in začela pleskati. Ob drobni nepazljivosti je brcnila v vedro in vse se ji je razlilo. Barva je plavala po kopalnici kot riba na obali. Prostor se je v hipu napolnil s strupenimi delci, ki jih vsebuje barva in dekle je padlo na tla. Teta Anja je slišala hrup in se še pravi čas odpravila v kopalnico, kjer je našla nezavestno Nike.

Anja se ni spomnila številke reševalcev, zato je poklicala policijo. Policisti so priskočili na pomoč z vsem srcem in dušo. Prišli so tudi reševalci in Nike odpeljali v bolnišnico. Teta Anja je molila Sv. Petru za pomoč. Bila je zelo jezna nase, ker ni predvidela, kako nevarno je lahko pleskanje stanovanja. Njena glava je šla v vesolje in nazaj. In tako je bilo ves čas, dokler niso prispeli do bolnišnice. Nike so odpeljali v ambulanto. Bila je kot riba na obali. ki hlasta za zrakom, a njena poškodovana pljuča ji to nemogočajo.

Nike se je zbudila z velikimi in otožnimi očmi. Nike se je zavedala, kakšno napako je naredila, ko si ni odprla vrat, da bi prezračila prostor. Teta Anja je v bolnišnici prespala. Bila je zelo utrujena, saj ni bilo udobno spati na trdih stolih. Hitela je v restavracijo in si vzela hrano za domov. V tem primeru za v bolnišnico, v kateri je revica Nike samo spala. Hotela je pomagati Nike, da bi čim prej okrevala. Zdaj je bila Nike bolje, zato sta se lahko pogovorili o tem, kako nespametno sta ravnali. Teta Anja pa je obljubila, da bo najela pravega pleskarja.

Nikoli ne naredite iste napake kot Nike, to je bil en primer od sto in več drugih, ki se lahko zgodijo, če se srečaš z nevarnimi snovmi. Bodite previdni in preberite navodila še preden naredite napako in ogrozite svoje življenje!

Avtorica: Tjaša Petrovič, 6. b
Mentorica: Karmen Ivančič

Maša Vinko, 4. a

PRIKRITA RESNICA

Nekoč je živel fant po imenu Domen. Domen je bil čisto navaden fant do svojega 16. leta. Na praznovanju 16. rojstnega dne se zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Domen kar naenkrat ni več mogel dihati. Izgubil je zavest. Njegova mama se je zelo prestrašila in poklicala reševalce.

Na njegovo veliko srečo je ob sebi imel svoje dekle. Dekle mu je pomagalo, dokler niso prišli reševalci in Domna pravilno oskrbeli.

Domna so odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima velike težave z mehurjem. K njemu v bolnišnico sta prišla tudi oba starejša brata in dve mlajši sestrici. Ko jim je zdravnica povedala, da je njihov brat v smrtni nevarnosti, so bili vsi šokirani.

Nihče ni vedel, zakaj je Domen zbolel. Mama pa potem takoj padla v histerični jok. Oče jo je skušal pomiriti, a je ni mogel.

Tri dni pozneje:

Kot vsaka skrbna mama, je tudi Domnova odšla k svojemu otroku v bolnišnico. Na hodniku jo je ustavila njegova zdravnica in jo prosila, naj ji pojasnil Domnovo stanje. Zdravnica jo je tudi prosila, da naj obišče ginekologa.

Njegova mama se je strinjala. Takoj je odšla h ginekologu. Tam so ugotovili, da pred zanositvijo z Domnom uživala nevarne snovi. Zdravnikom je takoj priznala, da je jemala prepovedane substance.

Zdravniki so ji pojasnili: da je zanosila prehitro, po tem, ko ni več jemala drog. Zato je imel njen sin resne težave. Imel bo veliko sreče, če ne bo potreboval operacije. Velike težave ima z žilami v predelu mehurja. V tistem trenutku je Domen dobil krče.

Zdravniki niso imeli izbire, Domna so morali operirati. Operirali so mu žile. Le- te je imel zamašene s strupenimi snovmi.

Njegova mama je skoraj izgubila zavest. Med operacijo su mu odvzeli tudi delce mehurja. Iz teh delcev so začeli gojiti nov mehur. Vedeli so, da bodo morali mehur zamenjati.

Domen pa je med tem časom spal. Zdravniki so ga čez noč dali v umetno komo. V takem položaju je moral ostati, dokler se njegovo stanje ni izboljšalo.

Domnova mama je bila ves čas pri sinu, medtem ko je bil v umetni komi. Sedela je ob njem, mu zračila sobo, brala knjige, mu govorila naj zdrži,naj bo močan, da bi mu pomagalo. Mislila je, da je že izgubljen. V zadnjem trenutku pa se je njegovo zdravstveno stanje spremenilo na bolje. Zdravniki so ga zbudili iz umetne kome.

Ko se je zbudil je zagledal svojo mamo. Začela sta se pogovarjati.

»Mami, si res ti? Kaj se je zgodilo? Kje sem? Kaj mi je? Kako dolgo sem spal? Kako si ti?«

»Domen, lepo počasi. Začniva znova, eno vprašanje za drugim.«

»Dobro. Kaj se je zgodilo?«

»Bil si operiran.«

»Zakaj?«

»Zato, ker so se ti zamašile žile. In vse to zaradi mene. Vem, da te zanima, zakaj, ampak kdaj drugič o tem. Postavi mi drugo vprašanje.«

»Kje sem? Vem, butasto. Saj že vem, kje sem. Greva na tretje vprašanje. Kaj mi je? No, to tudi že vem.«

Mama: »Ne, Domen, ne veš še vsega. Imaš še težave z mehurjem. Po vsej verjetnosti ti ga bodo presadili.«

Domen je bil pretresen: »Aaaaaaaa. Greva na peto vprašanje. Kako dolgo sem spal?«

»Bil si v umetni komi. Spal si en teden. Jaz pa te nisem pustila samega. Vedno sem bila zraven tebe. Zračila sem sobo, da si imel svež zrak, brala sem ti knjige, govorila sem ti, da zdrži ...

»Hvala ti. Za vse kar si storila. No, pa greva na šesto vprašanje, gre tako: Kako si?«

»Dobro, hvala.«

»Kako si pa »ti?«

»Dobro, hvala.«

Domen je bil vesel, da mu je mama povedala resnico.

Domna so kmalu izpustili iz bolnišnice in lahko je normalno nadaljeval šolanje in vse druge aktivnosti. Če še nismo pozabili, je imel tudi dekle. Ljubezen med njima se je vse bolj večala. Nekega dne sta po pouku odšla na skrivaj, da bi se lahko poljubljala.

Med poljubljanjem je Domnu za hrbet stopil neznan moški. Udaril ga je po glavi. Zvezal ga je, dekletu pa je čez usta dal prevezo. Skupaj ju je zvlekel v lopo. Tam je zanju pustil samo hrano,vodo in led. Punca je takoj Domnu na čelo postavila led, da ne bi imel prevelike buške. Čez nekaj časa se je zbudil. Dekle mu je povedalo, kje sta in kaj se je zgodilo.

Med tem pogovorom pa se je neznanec vrnil. V roki je imel tri igle. Napolnjene so bile z drogamni. Ubogemu Domnu je namenil vse tri. Dekle se je med tem po tiho splazilo ven in poklicalo na pomoč.

Takoj je prišla policija, gasilici in reševalci. Prihiteli sta tudi obe mami. Domnova mama je bila zelo prestrašena.

Ta moški je tudi njej prodajal droge. Policiji je to povedala in obsojen je bil na dosmrtno ječo. Ubogega Domna so znova odpeljali v bolnišnico. Tam so ga pregledali in mu povedali, katera zdravila mora jemati. Kmalu se je pozdravil. Domen in mama pa sta z velikim veseljem odšla domov, ker mu je mamam končno lahko povedala za svoje neodgovorno početje.

Avtorica: Blažka Margušić, 6. b
Mentorica: Karmen Ivančič

Tiana Repina, 4. a

PETARDE

Pred kratkim smo praznovali novo leto in v tem času se je veliko govorilo o petardah, ognjemetih in podobno. Sama sem razmišljala, koliko nevarnih snovi je bilo prisotnih v tem času. Vsi vemo, da so rakete zelo lepe v zraku, ko raznobarvne iskre letijo po nebu in naredijo čarobno nebo. Vendar ni vedno vse tako lepo. Le malokdo pa pomisli na vse tiste slabosti, ki jih pustijo za sabo.

Mladi se radi zabavajo, nikoli pa ne razmišljajo, da lahko ogrozijo sami sebe. Le ena sama napakica in tvoje življenje se lahko spremeni v pekel. Veliko ljudi največ mladoletnih otrok izgubi kakšen ud zaradi petard. Po poročilih se je ped prazniki veliko govorilo o fantu, ki je zaradi petard izgubil obe roki in vprašanje, če bo še sploh kaj videl. Vse bi naredil, da bi se čas obrnil in bi premislil preden bi pokal. Niti petarde ne bi vzel v svoje roke kaj šele, da bi jo prižgal. To se najbolj dogaja med osnovnošolci, ko še ne znajo uporabljati petard in se jim hitro lahko kaj pokvari npr. ko prižigajo rakete, se jim recimo prevržejo in potem letijo vse povsod razen po nebu. Velikokrat pokajo v okolici šole in mislijo, da so frajerji. Vendar s tem ogrožajo ostale, najbolj pa sebe. Največkrat uporabljamo petarde v času novoletnih praznikov, vendar nikoli ne pomislijo na živali. Živali slišijo veliko boljše od nas in slišijo zvoke, ki jih mi ne. Veliko živali zaradi pokanja ogluši in celo umre. Takrat so pod zelo velikim stresom in so zmožne skočiti tudi skozi okno. Ljudje tudi ne pomislijo, koliko strupenih snovi se sprošča ob prižiganju petard in raket, ki jih vdihavamo in s tem ogrožamo svoje zdravje.

Vsako leto nas policisti ozaveščajo posledicah, ki jih prinaša pokanje petard, a se eni za to ne zmenijo. Vsem mojim vrstnikom bi priporočala, da bi se izogibali bližini petard ali raket, oziroma jih naj ne kupujejo in uporabljajo. »Bodite boljši kot so tisti, ki mečejo petarde in s tem ogrožajo sebe in druge. Prav tako se umikajte ljudem, ki prodajajo pirotehnična predstava in ne ogrožajte sebe in okolice.«

In še misel:

»Ostani daleč stran od petard, če ti je življenje drago, frajer si lahko tudi brez petard.«

Avtorica: Lana Kunčič, 7. b
Mentorica: Urška Hlupič Voda