Učenci OŠ Mladika so na Martinovi tržnici 2014 pripravili kulinarično in eksperimentalno stojnico.
Barvno listje v parku, prvi kostanji in vonj po moštu so najpogostejše asociacije, ki jih dobimo, ko pomislimo na ta čudoviti čas v letu. Koledarsko opredeljeno obdobje med 23. septembrom in 21. decembrom imenujemo jesen. Tega obdobja pa se ne veselimo samo zaradi tega, ker smo takrat priča čudovitim naravnim čudesom, temveč tudi zato, ker v tem obdobju praznujemo martinovo, ki mošt spremeni v vino, in to pričakovanje je med lepšimi prazniki v našem okolju. Ob sv. Martinu ne sme manjkati rdečega zelja, goske in mlincev.
Martinovanje poteka na Ptuju vsako leto, letos pa smo se ga udeležili tudi učenci naše šole. Pripravili smo dve stojnici, eno kulinarično in eno eksperimentalno. Sama sem sodelovala pri izvajanju eksperimentov. Pod mentorstvom prof. Davorina Horvata smo pripravili štiri eksperimente. Vemo, da martinov jedilnik dopolnjuje rdeče zelje, ki pa ni samo užitna zelenjava, temveč tudi naravni indikator kislosti oz. bazičnosti. Učenci smo s pomočjo ekstrakta iz rdečega zelja izdelali svojo barvno pH-lestvico in jo postavili na ogled. Uporabili smo bazo (pralni prašek) in kislino (vinski kis). Pri ostalih treh eksperimentih smo se poigravali z barvami. Naša ciljna publika so bili predvsem otroci, ki so radovedno opazovali spreminjajoče se barve. V okviru kemijske eksperimentalne delavnice smo sodelovali Ajda Jakomini, Kaja Čelan, Miha Širovnik in Krištof Križanec.
V četrtek, 6. novembra je na OŠ Mladika potekala vzporedno s kemijsko delavnico tudi kulinarična delavnica, ki jo je vodila učiteljica biologije in gospodinjstva ga. Irena Veg. Sodelovale smo učenke 9. razreda: Laura Aracki, Katarina Breg in Ana Kukovec. Naš moto kulinarične delavnice je bil, da je kruh lahko tudi sladica. Delavnica je bila namenjena temu, da se seznanimo z jedmi, ki so še nedolgo nazaj dopolnjevale in popestrile jedilnik na Ptuju in njegovih okoliških krajih. Spekli smo sadni kruh, ki je bil prisoten ob nekaterih praznikih in haloške brenovleke, za katere smo me učenke prvič slišale. Po odzivu prisotnih ob naši stojnici, je bila jed brenovleki nepoznana tudi njim. Učiteljica Irena Veg nam je povedala, da se je ta jed na območju Haloz največkrat pripravila ob peki kruha za poslastico. Do danes je na žalost ta recept precej pozabljen, saj v večini haloških hiš ne poznajo več brenovlekov. Sadni kruh nas na srečo še pogosto spremlja. Ob pripravi sadnega kruha in brenovlekov smo se zabavale, se naučile veliko novega in koristnega. Da je vse potekalo v prijetnem vzdušju in brez zapletov , je zaslužna naša učiteljica, ki nam je vseskozi budno stala ob strani in ob težavah priskočila na pomoč.
Vso dogajanje je na naši predstavitvi popestrila učenka četrtega razreda Maja Kristovič. Na diatonično harmoniko je zaigrala znane domače viže.
Veseli smo, da smo nekateri učenci lahko sodelovali v projektu, saj se nam je zdel zabaven in poučen.
Avtorici prispevka: Kaja Čelan, 9.a in Laura Aracki
Za posnete fotografije in video-montažo se še posebej zahvaljujemo g. Jožetu Kosajnču in Krištofu Križancu.
