1. UVOD

Namen razvojnega načrtovanja je sistematično razvijati pristope, ki vodijo h kakovosti vzgajanja in poučevanja učencev. To bomo dosegali z uspešnim obvladovanjem inovacij in sprememb, s strokovnim sodelovanjem vseh strokovnih delavcev na šoli, upoštevanjem učenčeve osebnosti ter tesnim sodelovanjem s starši in lokalnim in širšim okoljem.

Razvojno načrtovanje pomaga šoli pridobiti praktične odgovore na vprašanja: kje smo, kaj moramo spremeniti, v kolikšnem času in kako bomo vedeli, če smo pri tem uspešni.

Razvojni načrt Osnovne šole Mladika predstavlja dokument, v katerem so zapisane prednostne naloge na pedagoškem in vzgojnem področju, na področju vodenja ter na področju urejanja šolskega prostora, ki jih bomo razvijali in jih želimo doseči v obdobju od leta od 2014 do 2018.

V razvojnem načrtu so zapisane splošne smernice razvoja Osnovne šole Mladika, ki vodijo h kakovosti poučevanja in vzgoje naših učencev v sodelovanju z zaposlenimi, starši in lokalno skupnostjo.

2. KRATKA PREDSTAVITEV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA

Osnovna šola Mladika je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila MO Ptuj.

Zgodovina šolstva na Ptuju sega skoraj 500 let v preteklost. Prvi dokument, v katerem je zapisano, da je na Ptuju obstajala šola, je ptujski Mestni statut iz leta 1513.

O zgodovini šolanja in izobraževanja najdemo veliko podatkov v mestnih kronikah iz začetka 17. stoletja. Podatki se nahajajo v župnijskih knjigah. V času učitelja Jožeta Gerholda je šola dobila leta 1796 naziv »Musterschule« oziroma kot so takrat rekli »izgledna šola«.

Mestni šoli se je leta 1789 priključila še župnijska šola pri sv. Ožbaltu. Zraven mestne šole je 1843 nastala še slovenska šola pod okriljem minoritskega samostana, ki je po selitvah po raznih prostorih dobila svojo zgradbo leta 1878 in se je imenovala Šola ptujske okolice. Ker se je število učencev v mestni šoli večalo, so jo leta 1887 razdelili na deško in dekliško. Fantovska šola je bila ustanovljena 1888 leta, in sicer je stala v današnji Raičevi ulici, dekliška pa je ostala v prostorih ptujskega župnišča.

Dekliška šola je dobila 1902. leta nove prostore, ki so bili v zgradbi, kjer je danes OŠ Mladika. Stavba je bila imenitna, zato se je prijelo ime Lepotica ob Dravi. V šoli je potekal pouk v nemškem jeziku. Dajala pa je zavetje dekliški ljudski šoli, dekliški meščanski šoli in dekliškemu nemškemu dijaškemu domu. Po prvi svetovni vojni je Višji šolski svet združil deško in dekliško osnovno šolo.

Leta 1928 so združili še deško in dekliško meščansko šolo, ki je bila v naši šoli, in sicer se je imenovala Meščanska šola Maksa Pleteršnika.

Ob koncu druge svetovne vojne je bila zgradba zaradi bombardiranja močno poškodovana, tako da pouk v njej ni bil možen. Nemci so porušili tudi sosednjo šolo, zato je bil pouk v nekdanji deški šoli, v popoldanskem času pa v prostorih gimnazije.

Zgradbo Mladike so obnovili leta 1948. Osnovno šolo Ptuj so obiskovali osnovnošolci, ki so bili iz levega brega mesta.

V letu 1958 je prišlo do preureditve šol. Z ukinitvijo nižjih gimnazij so na Ptuju nastale štiri osemletne osnovne šole. V Mladiki sta nastali Osnovna šola Tone Žnidarič in Osnovna šola Jože Lacko, ki pa sta se leta 1961 združili v enotno šolo Tone Žnidarič, ki je ob združitvi imela kar 1382 učencev.

Leta 1977 se je k matični šoli pridružila še podružnična šola, in sicer Osnovna šola Vinka Jurančiča iz Vitomarcev. V naslednjem letu pa se je pridružila še nova podružnična šola iz Trnovske vasi. Ker je imela šola preveliko število učencev, so posledično leta 1979 ustanovili Osnovno šolo Olge Meglič, kamor so vpisali ostale učence.

V letu 1991 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Mladika in v naslednjih letih izgubila obe podružnici.

V letu 1999 smo na šoli odprli preurejeno mansardo, kjer smo pridobili nove učilnice, in s tem delno zadostili pogojem za prehod na devetletko.

Danes se na šoli trudimo, da bi učenci razvili pozitivne vrednote kot so odgovornost, spoštovanje do sebe, drugih in okolja in jim podati potrebno znanje za nadaljevanje šolanja in jih pripravili na samostojno življenje. V šoli se učimo predvsem procesov. Učimo se pridobivati, povezovati in uporabljati informacije. Delo v šoli je danes organizirano tako, da učenci razvijajo organizacijske, komunikacijske, socialne in učne spretnosti, predvsem pa se učimo medsebojne odvisnosti, vrednotenja svojega dela in odgovornosti.

V ta namen spodbujamo izobraževanje zaposlenih in vključevanje učencev v različne dejavnosti na šolskem, državnem in mednarodnem nivoju. Za uspešnost dela v šoli pa je potrebna dobra komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi, učenci in starši, zato si prizadevamo in si bomo, da bi bili pri tem čim bolj uspešni.

3. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RAZVOJNEGA NAČRTA

3.1. FORMALNA IZHODIŠČA

Formalna izhodišča predstavljajo:

  • zakonski predpisi, ki urejajo življenje in delo osnovnih šol v Sloveniji,
  • spoznanja sodobnih edukacijskih ved,
  • vizija, poslanstvo in vrednote šole,
  • opravljena analiza stanja,
  • kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti šole,
  • načrt investicij in investicijskega vzdrževanja MO Ptuj.

3.2. POSLANSTVO ŠOLE

Poslanstvo naše šole je kvalitetno izvajanje programa osnovne šole in prizadevanje za nenehno izboljševanje učno-vzgojnega procesa. V tem procesu upoštevamo učenčevo osebnost in spodbujamo aktivno vlogo staršev ali skrbnikov. Sodelovanje gradimo na dobrih medsebojnih odnosih, odgovornosti, zaupanju in spoštovanju. Učence pripravljamo na kreativno in uspešno življenje.

3.3. VIZIJA ŠOLE

»Skupaj s starši skrbimo za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju.«
S kvalitetnim učnim procesom učence usposabljamo za pridobivanje znanja in jih vzgajamo v celovite osebnosti, ki bodo sposobne sporazumevanja in spoštljivega odnosa do soljudi ter bodo znali sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Z dobrimi medsebojnimi odnosi gradimo zaupanje med učenci, učitelji, starši in lokalno skupnostjo.

3.4. VREDNOTE ŠOLE

Temeljne vrednote šole so: znanje, spoštovanje, odgovornost, strpnost, humanost, doslednost, ustvarjalnost, zdrav način življenja in ekološka osveščenost.

3.5. OPRAVLJENA ANALIZA STANJA

Metodologija zbiranja podatkov:

  • šolsko leto 2011/12:
    • analiza samoevalvacijskega vprašalnika za zaposlene Ravnanje v konfliktnih situacijah,
    • analiza samoevalvacijskega vprašalnika za strokovne delavce Ravnateljeva presoja hospitacij v šoli,
    • analiza ankete Sodelovanje med učitelji in učenci,
    • analiza raziskave Učitelji v timu,
    • analiza ankete za učence Počutje na šoli,
    • analiza ankete za učence Prehrambene navade,
    • Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2011/12,
    • Poročilo o realizaciji LDN za šolsko leto 2011/12,
    • Letno poročilo za leto 2011 (Poslovno poročilo in Letno poročilo z računovodskimi izkazi in pojasnili),
    • analiza NPZ.
  • šolsko leto 2012/13:
    • analiza ankete Bralne navade,
    • analiza ankete Nasilje med učenci,
    • analiza ankete za učence Športne aktivnosti učencev,
    • analiza ankete za učence Prehrambene navade,
    • analiza ankete učencev 9. razreda ob zaključku šolanja,
    • Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2012/13,
    • Poročilo o realizaciji LDN za šolsko leto 2012/13,
    • Letno poročilo za leto 2012 (Poslovno poročilo in Letno poročilo z računovodskimi izkazi in pojasnili),
    • analiza NPZ.

Na osnovi zbiranja podatkov so bila opredeljena naslednja močna področja:

    • učinkovito sodelovanje s starši ali skrbniki in drugimi osebami, odgovornimi za učence;
    • odprtost za povratne informacije in nasvete v našem poklicnem okolju;
    • uporaba računalnika pri delu (uporaba osnovnih orodij: urejevalnik besedil, delo s tabelami in preglednicami, e-prosojnice);
    • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami, prilagajanje njihovim posebnostim in sodelovanje z drugimi učitelji in strokovnjaki;
    • sodelovanje z zunanjimi sodelavci in institucijami;
    • skrb za razširjeno znanje nadarjenih učencev (projekti, raziskovalne naloge);
    • permanetno izobraževanje vseh strokovnih sodelavcev;
    • sodelovanje v inovacijskih projektih;
    • sodelovanje v razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;
    • strokovno in profesionalno povezovanje pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji (vertikalno povezovanje od 1. do 9. razreda, medpredmetno povezovanje znotraj razrednih učiteljskih zborov).

Na osnovi zbiranja podatkov so bila opredeljena naslednja šibka področja:

    • uporaba računalnika pri delu (spletne strani, e-pošta, e-dokumentacija);
    • vključevanje IKT v pouk;
    • uporaba bralnih strategij in strategij kritičnega mišljenja (učenci);
    • reševanje vzgojne problematike z uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti;
    • sodelovanje s starši na področju obiska govorilnih ur, roditeljskih sestankov in še zlasti predavanj in delavnic za starše;
    • urejenost nekaterih notranjih prostorov, urejenost zunanjih površin, prostorska stiska v knjižnici, prostorska stiska v računalniški učilnici in zbornici, neprimerna jedilnica ter neustrezni prostori šolske kuhinje.

 

4. PRIORITETE ZA OBDOBJE 2014 do 2018

Na osnovi analize stanja smo si za obdobje od 2014 do 2018 zastavili naslednje prioritete:

    1. Ohranjanje in nadgradnja ugotovljenih močnih področij, izboljšave na šibkih področjih.
    2. Razvoj e-kompetenc vseh zaposlenih (strokovnih delavcev in tehničnega osebja).
    3. Razvoj e-kompetenc vseh učencev.
    4. Izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela (sodobne oblike in metode dela).
    5. Sodelovanje v projektih (v internih, z zunanjimi ustanovami, v mednarodnih).
    6. Strokovni in profesionalni razvoj zaposlenih pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji.
    7. Razvijanje kompetenc vodenja.
    8. Zagotovitev prostorskih pogojev za delo.
    9. Posodabljanje in nabava manjkajoče izobraževalno komunikacijske tehnologije.
    10. Ureditev okolice šole kot učno spodbudno okolje (učilnica na prostem, zeliščni, zelenjavni in cvetlični vrt).
       

4.1. Cilji

4.1.1. Pripraviti učence na vseživljenjsko učenje:

    • z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi (metode in oblike sodelovalnega učenja, problemski pouk ...),
    • z navajanjem na samostojno učenje (z učenjem učenja (uporaba bralnih učnih strategij ...), s samostojnim iskanjem informacij in uporabo različnih virov, tudi IKT, s kritičnim presojanjem le-teh, z oblikovanjem delovnih navad, medpredmetnim povezovanjem znanja ...),
    • z razvijanjem sposobnosti komunikacijskih spretnosti (govorno in pisno),
    • z razvijanjem sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja.

4.1.2. Doseči večjo stopnjo povezanosti med disciplinarnimi znanji:

    • s povezovanjem med predmetnimi področji, s timskim delom in projektnim delom.

4.1.3. Preprečiti preobremenjenost učencev:

    • z ustrezno organizacijo pedagoškega procesa,
    • s skupnim načrtovanjem dela,
    • z upoštevanjem dela, ki ga učenci opravljajo v šoli in doma (v okviru vseh predmetov in področij dela ...) ter v obšolskih aktivnostih.

V pouk bomo vnašali take oblike in metode poučevanja, pri katerem bomo z upoštevanjem različnih sposobnostih in osebnih značilnostih učencev razvijali kritičnost, samostojnost, izvirnost, iznajdljivost in motiviranost za učenje.

Posebno pozornost bomo posvetili razvijanju naslednjih kompetenc učiteljev:

    • komunikacija in odnosi,
    • e-kompetence,
    • učinkovito poučevanje (sodobne oblike in metode dela),
    • upoštevanje individualnosti učencev,
    • organizacija in vodenje,
    • timsko sodelovanje,
    • učinkovita uporaba IKT,
    • načrtovanje profesionalnega razvoja.

4.2. Resursi, potrebni za uresničevanje razvojnega načrta

    • ustrezno časovno obdobje (5 let),
    • finančna sredstva (ustanovitelja – lokalne skupnosti, resornega ministrstva, lastna sredstva, sredstva pridobljena na državnih in mednarodnih razpisih ...),
    • podpora staršev/skrbnikov in lokalne skupnosti.

4.3. Merila uresničitve, kazalniki uspeha

    • permanentne analize dela
    • samoevalvacije
    • ankete, pogovori in intervjuji
    • sprotne ocene delovne klime
    • sprotne ocene sodelovanja z zunanjimi institucijami

 

5. SMERNICE RAZVOJA V LETIH 2014 DO 2018

5.1. KOMPETENCE STROKOVNIH DELAVCEV 

PRIORITETE

CILJI

KAZALNIKI

SPREMLJAVA, EVALVACIJA

  • razvoj e-kompetenc učitelja
  • uporaba IKT pri pouku
  • e-zbornica
  • izdelava in uporaba spletnih učilnic
  • komunikacija in izdelava dokumentacije v oblaku (GoogleDrive)
  • uporaba e-dnevnika in e-redovalnice
  • izobraževanje za dosego e-kompetenc (seminarji izven in interno v zavodu, samoizobraževanje)
  • ustrezna in redna uporaba IKT pri pouku
  • racionalizacija pri obvladovanju administrativnih del

2013/14

  • uporaba e-gradiva
  • uporaba IKT pri pouku
  • uporaba e-zbornice
  • delo v oblaku (osnovna šolska dokumentacija)
  • 2014/15+ delo v oblaku (individualna pedagoška dokumentacija)
  • e-dnevnik in e-redovalnica
  • e-učilnice (50% strokovnih delavcev)


2015/16

  • obvladovanje e-novosti (novi programi …)


2016/17

  • e-učilnice (80% strokovnih delavcev) 
  • urejenost dokumentacije v oblaku, e-zbornici, e-dnevniku, e-redovalnici … - sprotna evalvacija
  • hospitacije
  • delovanje e-učilnic
  • spremljanje uvajanja IKT v pouk – letna samoevalvacijska poročila strokovnih delavcev
  • reševanje vzgojne problematike z uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti
  • uvajanje medvrstniške mediacije
  • usposobiti strokovne delavce za reševanje vzgojne in disciplinske problematike
  • izboljšati senzibilnost stro-kovnih delavcev za vzgojno problematiko in izboljšati uspešnost vzgojnega ukrepanja
  • reševanje sporov na sporazumen način
  • boljša delovna klima
  • letno vzgojno ukrepanje: vrsta in število ukrepov
  • letni delež uporabe medvrstniške mediacije v vzgojnem ukrepanju
  • sprotna, mesečna, končna evalvacija ob koncu šolskega leta vzgojnega dela v posameznem oddelku
  • evalvacija akcijskega načrta o preprečevanju nasilja (vsaj 1 x letno)
  • sodelovanje v projektih, namenjenih izboljševanju in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela
  • učinkovita uporaba bralno učnih strategij
  • učinkovita uporaba strategij kritičnega mišljenja pri svojem delu
  • usposobiti strokovne delavce za raziskovalno dejavnost
  • dvig ravni znanja učencev na podlagi samostojnega učenja (boljši učni uspeh in rezultati NPZ) vsako šolsko leto posebej
  • letna realizacija razvojnih (novih) projektov
  • mentorji poznajo metode raziskovalnega dela
  • sprotna in končna evalvacija ob zaključku šolskega leta oziroma ob zaključku projekta

5.2. KOMPETENCE UČENCEV

PRIORITETE

CILJI

KAZALNIKI

SPREMLJAVA, EVALVACIJA

  • e-kompetence, uporaba IKT
  • uporaba (deloma tudi izdelava) spletnih učilnic
  • ustrezna in redna uporaba IKT pri pouku in samostojnem učenju (iskanje in obdelovanje informacij ...)
  • uporaba IKT raziskovalnem delu
  • učinkovita uporaba IKT pri raznih predstavitvah (seminarske naloge, govorni nastopi ...)

2013/14/15

  • uporaba delujočih e-učilnic
  • 1. VIO: osnove računalništva – brezplačna tečajna oblika
  • 2. in 3. VIO: uporaba IKT pri pouku na osnovi samoizobraževanjaujoče e-učilnice


2015/16/17

  • uporaba delujočih e-učilnic
  • 1. VIO: osnove računalništva – brezplačna tečajna oblika
  • 2. VIO: osnove dela z urejevalnikom besedil, preglednicami in drsnicami – brezplačna tečajna oblika
  • 3. VIO: uporaba IKT na osnovi samoizobraževanja


2017/18

  • uporaba delujočih e-učilnic
  • 1. VIO: osnove računalništva – brezplačna tečajna oblika
  • 2. VIO: osnove dela z urejevalnikom besedil, preglednicami in drsnicami – brezplačna tečajna oblika
  • 3. VIO: uporaba IKT pri vseh oblikah šolskega dela
  • hospitacije
  • vprašalniki
  • spremljanje uvajanja IKT v pouk
  • dvig nivoja bralne pisme-nosti na različnih področjih
  • uporaba učinkovitih strategij samostojnega učenja
  • višja stopnja funkcionalne pismenosti
  • doseganje znanja na višjih taksonomskih stopnjah
  • dvig dosežkov na NPZ
  • učni uspeh
  • uspešnost vpisa v željene srednje šole
  • učna uspešnost v srednji šoli
  • analiza in primerjava dosežkov med šolskimi leti
  • dvig ravni znanja (boljši učni uspeh in rezultati NPZ) vsako šolsko leto posebej
  • individualni načrt posameznika in njegova evalvacija
  • izboljšati učne dosežke in motivacijo za projektno in raziskovalno delo
  • povečanje samostojnosti in odgovornosti za šolsko in domače delo
  • boljši učni rezultati
  • število raziskovalnih nalog
  • dosežki na tekmovanjih iz znanja
  • analiza in primerjava dosežkov med šolskimi leti
  • izboljšati vzgojne rezultate z razvijanjem ustreznih vzorcev
  • izboljšati klimo na šoli z upoštevanjem vrednot: znanje, spoštovanje, odgovornost, strpnost, humanost, doslednost, ustvarjalnost, zdrav način življenja in ekološka osveščenost.
  • letni delež uporabe medvrstniške mediacije v vzgojnem ukrepanju
  • letno vzgojno ukrepanje: vrsta in število ukrepov
  • ankete, raziskave, intervjuji o počutju, zadovoljstvu in medsebojnih odnosih na šoli

5.3. KOMPETENCE VODSTVA

PRIORITETE

CILJI

KAZALNIKI

SPREMLJAVA, EVALVACIJA

  • sodelovanje z lokalno skupnostjo
  • skrb za promocijo šole v lokalni skupnosti in širše
  • zadovoljstvo sodelujočih s šolo
  • sodelovanje učencev šole na prireditvah lokalne in širše skupnosti
  • medijska odmevnost (objavljeni prispevki)
  • sodelovanje z zunanjimi institucijami
  • skrb za optimalen razvoj učencev
  • napredovanje učencev, ki delajo po IP ali po konceptu dela učencev z učnimi težavami
  • evalvacija individualiziranih programov
  • sodelovanje s humanitarnimi ustanovami
  • letno število prostovoljcev
  • poročila ustanov o sodelovanju 
  • priprava bodočih strokovnih delavcev na samostojno delo
  • uspešno opravljena študentska praksa
  • strokovni izpit pripravnika
  • hospitacije in konzultacije
  • evalvacija in izboljšanje profesionalne prakse
  • sodelovanje v raziskavah (državnih, mednarodnih)
  •  analiza raziskav
  • sodelovanje z zaposlenimi
  • skrb za stalno strokovno usposabljanje zaposlenih in njihov profesionalni razvoj
  • spremljava učiteljevega dela
  • skrb za klimo
  • skrb za promocijo zdravja na delovnem mestu
  • vpliv profesionalnega razvoja na kakovost dela: uporaba učinkovitih sodobnih metod in oblik dela
  • hospitacije
  • ankete
  • letni pogovori
  • sodelovanje s starši
  • skrb za aktivnejše sodelovanje staršev s šolo (redni obiski roditeljskih sestankov in govorilnih ur, sodelovanje pri aktivnostih šole,…)
  • število vključenih staršev v delo in življenje šole
  • letno vsaj 3-krat na sestankih Sveta staršev
  • letno vsaj 3-krat na sestankih Sveta zavoda
  • skrb za pozitivno klimo in kulturo med zaposlenimi
  • postavitev jasnih vrednot in načel in delovanje skladno z njimi
  • pozitivna klima med zaposlenimi
  • upoštevanje dogovorov
  • ankete
  • intervjuji
  • letni razgovori
  • učinkovito upravljanje šole
  • pridobivanje dodatnih materialnih virov
  • skrb za urejenost zunanjih in notranjih prostorov
  • urejen šolski prostor
  • letno vsaj 3-krat na sestankih Sveta zavoda
  • Poslovno poročilo (letno)

 

 

6. UREJANJE IN POSODABLJANJE ŠOLSKEGA PROSTORA

V skladu z načrti ustanovitelja MO Ptuj ter v soodvisnosti uspeha na državnih in mednarodnih razpisih načrtujemo investicijska vzdrževanja in posodobitve.

TERMINSKI PLAN

INVESTICIJE IN POSODOBITVE

VIR FINANCIRANJA

2013/14

  • pokrito avtobusno postajališče
  • ČS Jezero
  • adaptacija sten v kuhinji (keramika)
  • ustanovitelj
  • adaptacija tal v kletnem hodniku
  • zamenjava razsvetljave v pritličju
  • prijava razpis EU za energetsko sanacijo stavbe

2014/15

  • zamenjava razsvetljave v 1. nadstropju
  • ustanovitelj
  • okna na južni in vzhodni strani stavbe
  • ustanovitelj
  • sredstva pridobljena na energetskem razpisu EU
  • izolacijska fasada
  • nov sistem ogrevanja (plin ali/in toplotne črpalke)
  • kuhinja z jedilnico v pritličju šole
  • ustanovitelj
  • ustrezne učilnice za TIT, LUM, GUM, GOS in šolsko knjižnico s čitalnico

2015/16

  • zamenjava razsvetljave v 2. nadstropju
  • ustanovitelj
  • obnova opleska in parketa v 2. nadstropju

2016/17

  • obnova opleska in parketa v pritličju in 1. nadstropju
  • ustanovitelj

2017/18

  • obnova opleska in parketa v mansardi
  • ustanovitelj

 

Uresničitev večine zgoraj navedenega je odvisna predvsem od finančne situacije šole in pripravljenosti vlaganja v šolski prostor s strani MO Ptuj in resornega ministrstva ter uspeha na državnih razpisih in razpisih EU. V primeru ugodne finančne situacije bomo glede na razpoložljiva sredstva postopoma posodobili tudi strojne inštalacije (kanalizacijo, vodovod, električno napeljavo ...), notranje stavbno pohištvo in opremo šole.
V kolikor bomo pridobili donatorska sredstva bomo v najkrajšem možnem času uredili tudi kolesarnico in učilnico na prostem.
Ne glede na sredstva bomo s prostovoljnim delom letno dograjevali šolski vrt: cvetlične gredice, zeliščni vrt in zelenjavni vrt; kateri se bo uporabljal v učne namene in ne za oskrbo.
Vsako leto bomo skrbeli za posodabljanje učil in učnih pripomočkov v skladu s finančnimi sredstvi, ki jih dobimo s strani resornega ministrstva.
Natančneje bodo vlaganja v urejanje in posodobitev šolskega prostora za posamezno leto opredeljena v finančnem načrtu šole.
 

6.1. UČENCI, ODDELKI, KADRI (število učencev, oddelkov 2010-2016)

ŠOLSKO LETO

13/14

14/15

15/16

16/17

17/18

17/18

število učencev

340

350

360

360

350

350

število oddelkov

18

18

18

18

18

18

število OPB

3,5

3,5

3,5

3,5

3,5

3,5

število strokovnih delavcev

33

32

32

32

32

33

tajniško-računovodsko delo

2

2

2

2

2

2

hišnik

1

1

1

1

1

1

kuhinja

2,5

2,5

3

3

3

3

čistilke

4,5

4,5

4

4

4

4

 

7. PREDNOSTNE NALOGE

Šola z letnim delovnim načrtom podrobneje določi prednostne naloge iz naslednjih področij:

  • poučevanje,
  • vzgojno delo z učenci,
  • učenje odgovornosti, spoštovanja, zaupanja …
  • vseživljenjsko učenje,
  • projekti,
  • profesionalni razvoj zaposlenih,
  • nadstandardne dejavnosti,
  • zdrav način življenja,
  • materialni pogoji za delo na šoli,
  • sodelovanje s starši,
  • sodelovanje z okoljem,
  • pozitivna klima,
  • skrb za nenehne izboljšave.

 

8. ZAKLJUČEK

Z razvojnim načrtom so zastavljena prednostna področja, ki nam bodo pomagala uresničevati vizijo šole. Načini, roki in vsebine izvajanja nalog bodo vsako šolsko leto določene z Letnim delovnim načrtom šole, po potrebi tudi s posameznimi akcijskimi načrti ter spremljane s strani organov zavoda.

Za uresničevanje smo odgovorni vsi, ki smo s šolo povezani. Če bomo sledili smernicam razvojnega načrta, bomo znali oceniti svoj napredek in se s tem aktivno vključili v učečo se družbo sedanjosti in prihodnosti.

Bogomir ŠIROVNIK, ravnatelj

______________________________

Tim za razvojni načrt:

Viktorija Bezjak – vodja tima ___________________________________________

Marjanca Kušar – svetovalna delavka _____________________________________

Mira Reisman Korošec – vodja aktiva 1.VIO ________________________________________

Karmen Plavec – vodja aktiva 2. VIO ____________________________________

Lidija Verlek – predstavnica 3. VIO _____________________________________

 

Predlog Razvojnega načrta je obravnaval učiteljski zbor 17. februarja 2014.

Predlog Razvojnega načrta je obravnaval Svet staršev 17. februarja 2014.

Razvojni načrt je bil sprejet 17. februarja 2014 na seji Sveta zavoda OŠ Mladika. S tem dnem preneha veljati Razvojni načrt z dne, 28. september 2011.

 

Predsednica Sveta zavoda OŠ Mladika:

Karmen Plavec ____________________________

zdravasola-alpha-small  ekosola-alpha-small  kakovost-alpha-small