Glasilo maj 2018 naslovnica mala

Skok na naslovnico glasila

Živalske novice

    Jan Sori 4a intro
Avtor: Jan Sori, 4.a
Mentorica: Karmen Plavec




Jure Matjasic1.a


Avtor:
Jure Matjašič, 1. a

Mentorica: Dunja Stošič


Poredna lisica

Nekega vročega poletnega dne se je žejna in izčrpana lisica sprehajala po gozdu. Po dolgi in naporni poti si je želela, da bi našla malo vode, da bi se odžejala. V daljavi blizu Mlačanove kmetije je zagledala vodnjak. Bila je presrečna in navdušena, da se bo lahko napila ter kasneje nadaljevala pot do doma.

Ko je prišla do vodnjaka, je videla, kako čista je voda. Želela je popiti kar vso vodo. Vendar je bila voda v vodnjaku zelo plitva ter težko dostopna. Ko se je lisica iz leve in iz desne trudila, da bi dosegla vsaj kanček vode, je z glavo naravnost padla globoko v vodnjak. Bila je poškodovana, vendar se je končno lahko napila ter si malo odpočila. Po nekaj urah počitka je želela nadaljevati pot, vendar ni mogla iz vodnjaka. Klicala je na pomoč, da bi jo kdo slišal, vendar zaman. Lisica je od utrujenosti zaspala.

Mimo vodnjaka je prišel kozliček, da bi tudi on popil malo vode. V vodnjaku je videl lisico ter se odločil, da ji bo pomagal. Bil je zelo dobrosrčen in je vedno vsem pomagal. Ko se je sklonil, da bi lisici podal vejo, jo je lisica zgrabila, se rešila ter kozlička potisnila v vodnjak. Grdo se mu je krohotala ter zbežala.

Na poti se je lisica ranila. Šepala je. To je bila kazen, ker je bila nesramna do kozlička. Kozliček je bil razočaran in razburjen, ker je želel lisici samo pomagati. Ona ga je grdo ogoljufala. Ker pa je bil kozliček prijazen do ostalih, se mu je njegova dobrota povrnila. Kmet Mlačan je prišel do vodnjaka, da bi nalil vodo za svoje živali. V vodnjaku  je zagledal kozlička ter ga rešil. Ker je bil kmet prijazen in ker je videl, da je bil kozliček prestrašen, mu je prinesel vrč sočnega korenčka ter zelenjavo pridelano na njegovem vrtu. Kozliček se mu je zahvalil ter ga prosil, če bi lahko ostal na njegovi kmetiji, saj nima doma. Ker je Mlačan bil dobrega srca, je kozlička sprejel na svojo kmetijo. Kozliček je bil presrečen, saj je na kmetiji dobil veliko novih in iskrenih prijateljev. 

Tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni.

Avtorica: Lena Klajnošek, 2. a
Mentorica: Sonja Plajnšek 

 
   

  

Koala

Koale živijo ob obalah in jugovzhodni Avstraliji, kjer je dovolj evkaliptusovih listov v evkaliptusovih gozdovih. Spadajo v razred sesalcev, v družino koal in v nižji razred vrečarjev.

Dočakajo največ do 14 let. Zrastejo tudi do 70 cm. Imajo velike ostre kremplje in pet prstov. To so eni iz med redkih sesalcev, ki imajo prstne odtise.Prehranjujejo se z evkaliptusovimi listi, listi jih tudi omamijo. Spijo do 19 ur na dan.

Samica približno pet tednov čaka na mladiče. Sprva, ko mladič pride na svet, je velik 1 cm, potem je v koalini vreči 6 mesecev, da se razvije. Nato ga koala prevaža na hrbtu in kasneje mora postati samostojen ter gre v svet.

Koale nimajo plenilcev, ampak so kljub temu ogrožene. Največji sovražniki smo ljudje.

Avtorica: Iva Gerl, 4. a
Mentorica: Karmen Plavec

Liza Berlic1a
Avtorica: Liza Berlič, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič 

 

 

Oglas Ana Dolecek 3a
Avtorica: Ana Doleček, 3. a
Mentorica: Silva Forštnarič

Deklica, ki se je bala živali

Nekoč, pred davnimi časi je živela deklica, ki se je na smrt bala živali.

Nekega dne  se je šla igrat in je srečala grdo, kosmato in majhno žival. Bila je miška. Deklica se je na smrt prestrašila in splezala na drevo. Miška se začela smejati. Potem je prišla mačka. Miška se je prestrašila in splezala na prvo vejo. Deklica pa na drugo. Mačka se je začela smejati.

Potem je prilajal pes. Mačka se je prestrašila in je splezala na prvo vejo, miška na drugo, deklica pa na tretjo. Pes je začel lajat. Potem je nekaj časa stal pod drevesom in prikazal se je lev. Pes se je prestrašil in je splezal na prvo vejo, mačka na drugo, miška na tretjo vejo in deklica na četrto vejo. Lev se je začel močno smejati. Tako zelo močno, da je prišel slon. Lev se je ustrašil in je splezal na prvo vejo, pes na drugo vejo, mačka na tretjo vejo, miška na četrto vejo. Deklica je plezala in plezala in je ugotovila, da je konec drevesa. Potem je prišel njen očka in je enkrat butnil z nogo ob tla in lev je splezal s prve veje, pes z druge veje, mačka s tretje veje, miška s četrte veje in k deklici so po zraku prileteli baloni iz zabaviščnega parka. Deklica je enega ujela, potem še enega in še enega. Ujela je tri balone in poletela z drevesa. Poletela je naravnost v očkove roke.

Potem se deklica ni več bala živali.

Avtor: Anej Slana, 2. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

 

 

 

Frida Dimovska 1a uspavanka
Avtorica: Frida Dimovska, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič 
Matija Verdenik6.b
Avtor: Matija Verdenik, 6. b
Mentorica: Sonja Pišek

 

 

Roki

Imam psička Rokija. Kupili smo ga v Šmarju pri Andreji. Star je eno leto. Je pasma bigel.

Roki rad hodi na sprehode in rad se igra. Velikokrat zleze v mojo posteljo in tam zaspi.

Je konzerve, pašteto, najrajši ima sveže kosti. Briketov ne mara. Poje jih le, če je zelo lačen. Vesel sem, ko ga lahko peljem na sprehod in ko z mano spi v moji postelji.

Avtor: Žan Korez, 2. b
Mentorica: Irena Prelog

 
Naja Cus 4.a zivali
Avtorica: Naja Čuš, 4. a
Mentorica: Karmen Plavec

 

 

Dobila sem psa

Že zelo dolgo sem si želela psa. Mami in ati sta na internetu videla oglas, da prodajajo tri majhne shih tzuje. Rekla sta, da jih bomo odšli pogledat naslednji dan.

Naslednjega dne nisem mogla dočakati, saj se tako veselila. Ko smo se zvečer odpravljali spat, sem razmišljala, kako bo psu ime in kakšen bo.

Naslednji dan smo jih šli pogledat. Najprej sem zagledala sedem velikih shih tzujev, nato pa še enega majhnega, ki se je skrival pod sedežno. Vprašala sem, če ga lahko pogledam. Dovolili so, zato sem ga dvignila in se z njim usedla na stol. Malo sem ga božala in vprašala, kako mu je ime. Povedali so mi, da je samička po imenu Aya. Rekla sem, da je to zelo lepo ime. Starši so me vprašali, če bi jo rada imela. Seveda sem rekla ja. Vzeli smo jo, se zahvalili, poslovili in odšli. Ko smo se vozili smo se odločili, da ji ne bomo spremenili imena in da bo ostala Aya. Ustavili smo se še v trgovini in kupili brikete, posteljo in igračko. Nato smo se odpeljali domov. Doma smo ji dali hrano in se z njo malo igrali. Ker je bila še majhna, se je utrudila in zaspala. Naslednji dan smo jo prvič nesli pokazat v gostilno, kjer delata moja mami in ati. Vsi so bili zelo veseli, Aya pa je bila zaspana, zato smo jo nesli v pisarno, kjer je takoj zaspala. Mami sem vprašala, zakaj smo jo kupili, če pa samo spi. Razložila mi je, da je še majhna in potrebuje počitek. Bila sem še majhna, zato tega nisem razumela.

Aya je postajala večja in vedno manj je spala. Še naprej smo skrbeli zanjo in nikoli je nikomur ne bi dala.

Avtorica: Kiara Šegula, 5. b
Mentorica: Marta Skrbinšek 

 
Oglas Ema Gabovrec 3a
Mentorica: Silva Forštnarič 

 

 

Masa Horvat 4. a 
Avtorica: Maša Horvat, 4. a
Mentorica: Karmen Plavec
Suela Karameta 1.a
Avtorica: Suela Karameta, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič

 

 

Izgubljena muca

Nekoč je živel kuža, ki se je rad potikal po gozdu. Tako je nekega dne srečal muco, ki se je v gozdu izgubila. Odločil se je, da ji bo pomagal. Šla sta po gozdni poti naprej. V gozdu je bilo veliko lisic, jazbecev in veveric. V krošnjah pa je bilo veliko žira, želodov in lešnikov.

Kuža je videl duplo in vprašal muco: »Je to tvoj dom, muca?«

»Nisem sova, da bi živela v tem duplu,« mu je odgovorila muca.

Šla sta naprej in kuža je videl brlog in spet vprašal muco: »Je to tvoj dom?«

Muca je odgovorila: »Nisem lisica, da  bi živela v tem brlogu.«

Šla sta naprej in kuža je videl krtino in vprašal: »Muca, je to tvoj dom?«

»Nisem krt, da bi živela v krtini.«

Končno sta našla pot iz gozda. Muca je zagledala oranžen blok in veselo vzkliknila: » To je moj dom! Končno sva ga našla! Juhuhu, kako sem srečna.«

S kužkom sta se objela in od veselja zaplesala. Naenkrat pa je muca začela močno jokati, ker se je spomnila, da ne ve v katerem nadstropju stanuje. Kuža ji je predlagal, naj se spomni, kaj ima na balkonu. Muca ve, da ima nadstropje, kjer stanuje na balkonu rdeče rože in tako najdeta mucin dom.

 

Muca povabi kužka na kakav in piškote. V mucini dnevni sobi se sladkata, klepetata in poslušata pesmice iz CD- ja Maček Muri.

Ko se je zvečerilo, se je kuža počasi začel odpravljati domov. Muca se je kužku zahvalila za pomoč in rekla: »Oprosti, če sem bila malo neprijazna, ampak bala sem se te, ker te nisem poznala in skrbelo me je, če mi boš res pomagal. Hvala ti še enkrat. Danes sem dobila novega prijatelja. Če ti bo kdaj dolgčas, se lahko prideš k meni igrat. Lahko pa prideš kar jutri.«

Kuža se je poslovil.

Muca je bila vesela, da se je dan, ki se ni preveč dobro začel, tako lepo končal. Komaj je čakala naslednjega dne, da svoje dogodivščine opiše mačjim prijateljem. Upala je, da jo naslednji dan obišče njen nov prijatelj, njen rešitelj, kuža.

V svoji košari se je zvila v klobčič in razmišljala, kako je preživela dan.

Avtorica: Zarja Palir, 2. b
Mentorica: Irena Prelog

 

 

Iva Belsak 1a
Avtorica: Iva Belšak, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič
Taj Cvetko Prejac 4. a
Avtor: Taj Tijan Cvetko Prejac, 4. a
Mentorica: Karmen Plavec

                 

 

Moja muca Lili

Doma imam muco Lili. Je siva in tigrasta. Rada se igra in se carta.

Ima veliko igrač. Miške na vrvici, trakove, žogice… Najraje ima žogico s perjem, ki se meče. Skače v zrak, da jo ujame.

Je posebne brikete. Ima jih v vijolični posodici.

Lili imamo vsi zelo radi.

Avtorica: Gea Palir, 3. a
Mentorica: Silva Forštnarič 

Lana Smigoc 3a
           Mentorica: Silva Forštnarič

 

  

Lija Kralj 1b 2
Mentorica: Nataša Vauda
Masa Kosec 1b
Avtorica: Maša Kosec, 1. b
Mentorica: Nataša Vauda

 

 

Suela Karameta 1a 2
Avtorica: Suela Karameta, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič

Muca sneda

Nekoč, pred davnimi časi, je živela lepa muca. Ampak to ni bila navadna muca. Vse muce jedo mačje piškotke in konzerve, ampak tale muca pa je bila res nekaj posebnega. Kajti tale muca ni jedla teh mačjih prigrizkov, ona je jedla sladice in sladkarije. Oh, čokoladni keksi so bili najboljši.

Kadarkoli so ji ljudje dali mačjo konzervo, je najprej povohala, potem obliznila in na koncu porinila vstran od sebe. Vedno je šla v slaščičarno krast sladice, zato je postala zelo debela. Nihče je ni hotel imeti za hišnega ljubljenčka, saj je bila preveč debela.

Neki fant, po imenu Jaka, pa si je tako močno želel imeti muco. Zato ga je mama odpeljala v mesto, naj si poišče mačko. V mestu je bilo veliko izgubljenih mačk. Ko je prišel domov, ga je mama vprašala, če je našel svojega ljubljenčka. Jaka  je veselo odgovoril, da je in da ji bo ime muca Sneda. Ko je mama zagledala tole debelo mačko, je rekla, da jo bo sam kopal, sam hranil in vodil na sprehode. Jaka je sprejel vsa ta dela in odšel v svojo sobo z muco Snedo. Bil je že mrak, zato se je Jaka odpravil spat, saj je naslednje  jutro moral v šolo. Ponoči, ko pa so vsi spali, pa je muca Sneda odšla v slaščičarno ukrasti nekaj sladic. Bilo je že jutro in Jaka je moral v šolo. Ko je na avtobusni postaji čakal avtobus, se je spomnil, da še ni videl muce Snede. Hitro je šel domov in pogledal, kje je. Nikjer je ni našel. Hitro je stekel na drugi avtobus in se odpeljal v šolo. V šoli je bil živčen, saj ni vedel,  kje je muca Sneda.

Muca pa je ugotovila, da je njen pravi dom v slaščičarni. Ko jo je Jaka našel, je bil zelo vesel in jo je odpeljal domov. Bil je čas za kosilo. Dal ji je prigrizke za mačke, a je muca Sneda porinila posodo vstran od sebe. Potem pa ji je Jaka dal jabolko, a jo je najprej povohala, potem obliznila in nazadnje okusila, kako dober okus ima sadje in zelenjava.

Tako je tole jedla vsaki dan in tako več ni bila debela, ampak je bila prava damica oziroma manekenka. Zdaj jo najdemo v vrtnariji, na vrtu in v sadovnjaku.

Avtorica: Katja Pečar, 5. a
Mentorica: Irena Golob

 

 

Jan Krizan4.a krokodil
Avtor: Jan Križan, 4. a
Mentorica: Karmen Plavec
Lili Pacher 1a
Avtorica: Lili Pacher, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič

 

Skok na naslovnico glasila

zdravasola-alpha-small  ekosola-alpha-small