Izgubljena muca
Nekoč je živel kuža, ki se je rad potikal po gozdu. Tako je nekega dne srečal muco, ki se je v gozdu izgubila. Odločil se je, da ji bo pomagal. Šla sta po gozdni poti naprej. V gozdu je bilo veliko lisic, jazbecev in veveric. V krošnjah pa je bilo veliko žira, želodov in lešnikov.
Kuža je videl duplo in vprašal muco: »Je to tvoj dom, muca?«
»Nisem sova, da bi živela v tem duplu,« mu je odgovorila muca.
Šla sta naprej in kuža je videl brlog in spet vprašal muco: »Je to tvoj dom?«
Muca je odgovorila: »Nisem lisica, da bi živela v tem brlogu.«
Šla sta naprej in kuža je videl krtino in vprašal: »Muca, je to tvoj dom?«
»Nisem krt, da bi živela v krtini.«
Končno sta našla pot iz gozda. Muca je zagledala oranžen blok in veselo vzkliknila: » To je moj dom! Končno sva ga našla! Juhuhu, kako sem srečna.«
S kužkom sta se objela in od veselja zaplesala. Naenkrat pa je muca začela močno jokati, ker se je spomnila, da ne ve v katerem nadstropju stanuje. Kuža ji je predlagal, naj se spomni, kaj ima na balkonu. Muca ve, da ima nadstropje, kjer stanuje na balkonu rdeče rože in tako najdeta mucin dom.
|
|
Muca povabi kužka na kakav in piškote. V mucini dnevni sobi se sladkata, klepetata in poslušata pesmice iz CD- ja Maček Muri.
Ko se je zvečerilo, se je kuža počasi začel odpravljati domov. Muca se je kužku zahvalila za pomoč in rekla: »Oprosti, če sem bila malo neprijazna, ampak bala sem se te, ker te nisem poznala in skrbelo me je, če mi boš res pomagal. Hvala ti še enkrat. Danes sem dobila novega prijatelja. Če ti bo kdaj dolgčas, se lahko prideš k meni igrat. Lahko pa prideš kar jutri.«
Kuža se je poslovil.
Muca je bila vesela, da se je dan, ki se ni preveč dobro začel, tako lepo končal. Komaj je čakala naslednjega dne, da svoje dogodivščine opiše mačjim prijateljem. Upala je, da jo naslednji dan obišče njen nov prijatelj, njen rešitelj, kuža.
V svoji košari se je zvila v klobčič in razmišljala, kako je preživela dan.
Avtorica: Zarja Palir, 2. b Mentorica: Irena Prelog
|