Glasilo maj 2018 naslovnica mala

Skok na naslovnico glasila

Narava in mi

Amila Lisicic 5b intro 

Narava skozi moje oči

Planet Zemlja obstaja že več milijard let. Tako imenovan modri planet z razvitim življenjem je dom ljudem že od začetka naše vrste. Dal nam je vse. Vodo in hrano za preživetje in rastline za kisik.

 

Narava nam je vedno nudila vse, kar smo potrebovali in še več. Z Zemljo smo na začetku časa živeli v sožitju. Ko še ni bilo avtov, plastike in kemikalij, ki jih je proizvedla človeška roka, smo živeli kakor vsaka druga živalska vrsta. Življenje ni bilo potrošniško in naš edini strah so bili le naravni plenilci. Skozi zgodovino smo ljudje začeli kazati znake večje razvitosti kot druge živalske vrste in začela se je človeška prevlada nad svetom. Več je bilo ljudi, več je bilo pametnih umov in več odkritij. To je vodilo do človeške vrste, kot jo poznamo danes.

Izumi so nam prinesli toliko dobrih stvari, brez katerih si današnjega življenja ne moremo niti predstavljati. Različni načini transformacije nam pomagajo v vsakdanjem življenju, tovarne nam izdelujejo oblačila in druge dobrine in trgovine nam nudijo najrazličnejše izdelke. Za vse to sem zelo hvaležna in se zavedam, da sem bila rojena v svet privilegijev in da se dosti drugim otrokom po svetu ne godi tako lepo. A vendar si ne morem pomagati, da ne bi opazila, kako se moj dom – moje življenjsko okolje - ruši pred mojimi očmi.

Rodila sem se v Sloveniji. Če smo bolj natančni, na Ptuju. Že od malega sem vajena dreves in narave. Če pomislim na otroška leta, se vedno spomnim, kako sem se igrala in plezala po drevesih. Nikoli si nisem mislila, da bi me lahko stvar, katere pomembnosti sploh nisem poznala, tako navdušila. A zdaj, ko sem starejša, vem, da so drevesa daleč od le plezalnih igrač. Drevesa so darilo narave. Drevesa nam dajejo kisik in senco v vročih dneh. Drevesa nam dajejo okusno sadje. In drevesa so vsak dan porezana v tisočih. So ena izmed največjih tržnih niš. Sekamo jih in jih uporabljamo v korist naših življenj in udobja. Ali mar ne vidimo, da nam že same od sebe dajejo vse, kar potrebujemo?

Lansko leto so v mojem domačem kraju posekali nekaj dreves v mestnem parku. Letos bodo posekali drevesa na mestni tržnici. Izgovor je, da Ptuj potrebuje novo tržnico in da bodo tako obiski turistov večji. Po mojem mnenju ima Ptuj in Slovenija nasploh zelo veliko turistov zato, ker je drugačna od drugih dežel. Slovenija je ena izmed redkih območjih na svetu, kjer sta rastlinski in živalski svet še vedno ohranjena. Če bi ljudje hoteli videti železne stavbe in ceste, bi lahko šli vsepovsod.

   

Zavedam se, da je turizem ena izmed najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Ptuju, vendar je morda prihod turistov padel tudi zaradi zaprtja glavne prometne poti (Ptujski most) in ne zaradi šestih dreves na mestni tržnici. Prav tako je to moj rojstni kraj. Tukaj sem se rodila in tukaj odraščala. Žalosti me, da se v tako lepem kulturno razvitem starem mestu vse vrti okoli zaslužka. Kot mlad individualec si želim, da bi lahko ohranili zeleni Ptuj in hkrati tudi razvoj turizma.

Zadnja leta se vse, kar sem poznala, spreminja in nihče ne nudi konkretnih razlogov, zakaj. A tako ni le na Ptuju. Tako je v Sloveniji in tako je po celem svetu. Drevesa niso edini problem. Prav tako so tukaj onesnažene reke, gore odpadkov, onesnažen zrak in še milijon drugih Zemlji nevarnih stvari. Uničujemo naravne habitate več rastlinskim in živalskim vrstam, da lahko naselimo svoje potrošniške domove. Ignoriramo orkane, potrese, poplave in druge naravne katastrofe oziroma jih krivimo za vse drugo, našega slabega ravnanja pa nočemo videti, mečemo si pesek v oči.

Naučiti se moramo ponovno zaživeti z našim planetom. Zmanjšati moramo število odpadkov in poskrbeti za njihovo pravilno odlaganje. Naučiti moramo tako mlade kot starejše, da bo treba spremeniti naš odnos in ravnanje. Že če bo vsak posameznik poskrbel samo za to, bo na svetu lepše in bolj čisto. Zemlja je naš dom.

Avtorica: Lena Rimele, 9. b
Mentorica: Lidija Verlek


Nejc Muhic 4.bAvtor: Nejc Muhič, 4. b
Mentorica: Renata Sužnik

 

Iva Belsak 1. a
Avtorica: Iva Belšak, 1. a
Mentorica: Dunja Stošič

Jesen 

Poletje se je končalo in zdaj je nastopila jesen. Jesenski dnevi postajajo krajši in hladnejši,  zato veliko ljudi reče, da jih 
zebe do kosti. Živali se pripravljajo na zimsko spanje in  nabirajo hrano,  da ne bodo lačne kot volk.

Otroci se v jeseni kislo držijo, saj se je začela šola in bi že na začetku obesili šolo na klin, saj so celo poletje sedeli križem rok, ampak zdaj bodo morali pljuniti v roke. Začelo bo tudi liti kot iz škafa, saj je jesen deževni letni čas. Jesen je tudi čas začetka dobivanja ocen in zato nekaj učencev domov hodi s povešenim nosom. Starši pri ocenah tudi včasih delajo iz muhe slona.

V jeseni tudi drevesom odpada listje, in to listje je ponavadi  v različnih barvah. Veliko ljudem so te barve zelo pri srcu, saj so pisane kot mavrica, jesen pa je tudi čas trgatev in pečenih in kuhanih kostanjev.

Avtorica:Tajda Hrovat, 8. a
Mentorica: Lidija Verlek


Kiara Segula 5bAvtorica: Kiara Šegula, 5. b
Mentorica: Marta Skrbinšek

 

Časi se spreminjajo

Vse se spreminja, narava, človek … Odrasli nam pripovedujejo, da so ljudje bili včasih drugačni. Niso imeli veliko razkošja. Za njih je bila sreča le to, da so bili vsi zdravi, da so imeli streho nad glavo ter nekaj za pod zob.

Danes je vse drugače. Ljudem veliko pomenijo znamke ter se večinoma primerjajo med sabo. Niso več hvaležni oziroma ne vidijo več vrednosti malih stvari. Predvsem jih osrečujejo materialne stvari. Še vedno pa najdemo ljudi, ki jim srečo in veselje prinaša čas s prijatelji in družino. Zanje je pomembno, da imajo možnost in čas preživeti s svojimi ljubljenimi.

Kadar si pozitivno usmerjen in se sprijazniš z okoljem in sam s sabo, lahko preprosto vidiš okrog sebe lepe stvari. Z dobrimi deli pomagaš in osrečuješ ljudi in tako se tudi ti počutiš bolje in čutiš srečo. Tako so na svet gledali včasih, ko so si med seboj pomagali. Družbeni odnosi se danes šibijo. Namesto, da bi poklepetali na sprehodu v naravo, se večinoma pogovarjamo preko računalnikov.

Veliko hvaležnost so ljudje izkazovali do zemlje, saj jim je zemlja nudila preživetje. Polja polna pridelkov so jim dajala hrano ter denar za nakup dobrin. Vsak dan so ročno obdelovali svoj košček zemlje. Dolga polja so okopavali na vročem soncu, da so pozimi lahko živeli. Sedaj je odnos do zemlje povsem spremenjen. Le malo je takšnih ljudi, ki s srcem obdelujejo zemljo, saj se raje zaposlijo v velikih podjetjih in dan preživijo za računalnikom namesto v naravi. Nekoč rodovitna polja pa ostajajo neobdelana.

Ljudje uničujemo in onesnažujemo Zemljo, katera je naš glavni vir za preživetje. Iz zemlje črpamo pitno vodo, na zemlji raste hrana, daje nam možnost, da lahko lepo živimo. Ker so ljudje pohlepni, sekajo velike količine dreves, ki nas oskrbujejo z zrakom. Sekajo jih z namenom, da bi dobili več prostorja, kjer bodo kasneje bivale tovarne iz katerih se bo valila gora odpadkov in dima.

Ker je vedno več vreden denar, izdelujejo stroje. Ti stroji prevzamejo vso naše delo. Kamorkoli se ozrem vidim zgradbe, tovarne in ceste. Vidim vedno manj zelene površine, ponekod so ostali tudi brez svežega zraka.

Naša domovina je res lepa.Samo ozreti se je potrebno okrog sebe in kaj hitro najdeš lepoto življenja. Ta sreča je v naravi v naši majhni, pa vendar tako bogati domovini.

Avtorica:Tamara Ciglarič, 8. b
Mentorica: Urška Hlupič Voda

Naja Fras 3.b
Avtorica: Naja Fras, 3. b
Mentorica: Breda Pisar

 

 

Pisma za Julio Hill, članico organizacije Earth First   (Mentorica: Lidija Verlek)

Ptuj, 20. 3. 2018

Draga Julia!

Živio, Julia! Tvoja zgodba me je prevzela. Verjamem, da je neudobno na leseni ploščadi šestdeset metrov visoko.

Sreča, da imaš telefon, da ostaneš v stiku s preostalim svetom.  Veliko otrokom ste takšni prostovoljci  zgled, zato ne odnehaj. Še naprej misli pozitivno in dobro se bo zgodilo. Pa čeprav bo nevzdržno, stisni zobe in se spomni teh besed.

Pomagal bom naravi in v šoli spodbujal sošolce k varovanju dreves, še predstavitev bom naredil in na vrtu doma posadil drevo.

Lepo Te pozdravljam. 

 Miha Gerl, 6. a

  Ptuj, 20. 3. 2018

Draga Julia!

Prebrala sem Vašo zgodbo v reviji Lady. Zdi se mi zanimiva in poučna. Iz te zgodbe sem se naučila, da moramo z naravo ravnati, kakor bi mi želeli, da drugi ravnajo z nami.

Zanima me, kako lahko živite na drevesu? Ali Vas ne zebe? Ali Vam ne postane dolgčas? Vas ni strah, ko veter piha tako močno? Ali obiščete svoje starše? Ali Vas oni obiščejo? Kdo Vam prinaša hrano?

Če mi lahko odgovorite, bom zelo vesela. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovore. Vi ste moj vzor. Podpiram organizacijo Earth First.

Lepo Vas pozdravljam.

Nika Komel, 6. a

 

 Skok na naslovnico glasila

Ptuj, 20. 3. 2018

Draga Julia!

Prebrala sem Tvojo zgodbo v reviji Lady. Tvoje življenje mora biti res zelo zanimivo. Presenetilo me je, da tako zelo vztrajaš v neugodnih razmerah na smreki, samo da obvaruješ gozd pred posekom.

Zdaj vidim, da na svetu še obstajajo ljudje, ki imajo radi naravo. Zgledujem se po Tebi in upam, da ko bom jaz tako velika kot Ti, da bo takrat še nekaj dreves in da bom imela nekoč svoje drevo, na njem pa leseno hišico.

Še naprej vztrajaj. Podpiram Tvoja prizadevanja in upam, da si bova dopisovali.

Lepo Te pozdravljam.

Tija Cvetko, 6. a

 maks Cajnko

Sara Zizek 6.a

Katarina Verdenik 4. b

        Avtorica: Katarina Verdenik, 4. b
        Mentorica: Renata Sužnik

 

Skok na naslovnico glasila

zdravasola-alpha-small  ekosola-alpha-small